Kontakt
Tel. 00386 40 416 761


Lokacija
Dedni Dol 2,
1294 Višnja Gora

 
Domov > locitev starsev

Ločitev staršev

Naj najprej opredelimo pojma ločitev in razveza. Pri uporabi obeh izrazov gre za isti družbeni pojav – konec partnerskega razmerja in skupnega življenja dveh odraslih oseb. Razlika med izrazoma je v tem, da besedo ločitev uporabljamo vsesplošno in predstavlja poljuden izraz, medtem ko beseda razveza pomeni uradno prekinitev zakonske zveze na podlagi sporazuma ali na podlagi tožbe. Beseda ločitev lahko med drugim označuje tudi fazo, ko se eden od partnerjev odseli/preseli in tako fizično loči od drugega.

Za lažje razumevanje bomo v nadaljevanju uporabljali le izraz 'ločitev'.

Ločitev staršev je pojav, ki se je množično začel v poznih 70ih in v začetku 80ih let prejšnjega stoletja. Vzroke za ta družbeni fenomen, ki obstoj jedrne družine širom po svetu postavlja pod velik vprašaj, lahko iščemo v mnogih družbenih segmentih: emancipacija žensk, materialna obsedenost, zanemarjanje partnerskih odnosov, prezaposlenost staršev, slabo finančno stanje družine, družinska preteklost posameznika (npr. življenje samo z enim od staršev). Vsekakor je vzrokov za ta pojav veliko. Zavedati pa se moramo, da je vsak posameznik tisti, ki se odloči, kakšnega življenjskega partnerja si bo izbral, koliko in na kakšen način bosta skupaj vlagala v njun odnos, kako se bosta soočala s težavami, ki so del življenja in kaj se bo posameznik v trenutkih partnerske in družinske stiske odločil; ali se se bo potrudil, da s partnerjem/partnerko premostita krizo in svoj odnos še poglobita (lahko tudi s pomočjo zunanjega svetovalca, terapevta, prijatelja, z branjem literature idr.) ali bo v nekem trenutku sprejel odločitev, da tako ne zmore več naprej in da je zanj najboljša rešitev ločitev od trenutnega partnerja, s katerim imata lahko tudi otroka/otroke. Ni univerzalnega odgovora, katera odločitev je pri posamezniku oz. v določeni družini najprimernejši ali najboljša. Koristno je, če v takšnih situacijah poiščeta pomoč tretje osebe (svetovalec, terapevt, mediator), s pomočjo katerega bosta lažje prišla do uvida njune življenjske situacije in nenazadnje tudi do odločitve o tem, ali bosta še nadaljevala skupno življenjsko pot.

V primeru da vi ali vaš partner/partnerka sprejmeta odločitev za ločitev, vsaj enega od vaju ali oba prevzamejo negativna čustva: sovraštvo, jeza, žalost, razočaranje. Kar naenkrat lahko vaš še včeraj ljubimec in najboljši prijatelj postane največji sovražnik in krivec za vse vaše težave, nekdo, ki nič ne razume, je nesramen in egoističen. Prav je, da se umirite, globoko zadihate in si priznate: »Preživela sva čudovito skupno obdobje. Imela sva se lepo. Očitno pa so se najine želje in potrebe do danes toliko spremenile, da ne moreva več hoditi po skupni poti. Čas je za spremembo.« Priznajte si, da vam je bila ta oseba všeč in da sta si veliko pomenila do tega trenutka. Sicer si drug drugega niti ne bi izbrala za partnerja. Pred vami res stoji ista oseba, kot npr. pred desetimi leti, a v tem obdobju sta se oba zagotovo osebnostno spremenila, izoblikovala in se nenazadnje tudi odtujila drug od drugega. Zagotovo danes vidite tudi njegove negativne lastnosti, katerih pred desetimi leti še niste poznali oz. ste na njem videli le vse pozitivno.

Ločitev prinese s seboj zelo veliko stresa. Redki se vnaprej zavedate, kako velike spremembe povzroči ta dogodek na vseh področjih življenja – čustvenem, finančnem, socialnem idr. Še posebej velike spremembe in prilagoditve so potrebne, kadar imata s partnerjem/partnerko tudi otroke. Razmišljanje, da sama ločitev reši vse probleme z mojim bivšim/bivšo ali pa 'najbolje da se ločiva, da ne bo več prepirov', je napačno. Ločeno življenje namreč zahteva ogromno sodelovanja, pozornosti in usklajevanja. Prave preizkušnje se z ločitvijo šele začnejo. V kolikor sta se z bivšim partnerjem/partnerko že v času sobivanja težko sporazumevala in dogovarjala, je utopično pričakovati, da bodo zaradi ločitve oz. po njej vajini pogovori tekli gladko. Dogovorite se bosta morala o tem, kdaj in pri kom bodo otroci, kdo jih bo peljal k zdravniku, kdo od vaju se bo odselil in pri kom bodo živeli otroci, čigavo bo skupno stanovanje in še veliko drugega. Tovrstne težave niso nepremostljive, zagotovo pa bodo od vaju terjale veliko energije – še posebej, ker želite zadeve izpeljati najboljše tako zase kot tudi za svoje otroke.

Ločitev starše postavi pred dve zelo težki nalogi: poskrbeti morate zase (da se spopadete z lastno žalostjo, razočaranjem, z depresivnimi občutki, osamljenostjo ...) in čim bolje tudi za svoje otroke. Ti si vsak po svojih predstavah in videnjih razlagajo, kaj se okrog njih dogaja. Slednjim bi morali dati še posebej veliko pozornost, saj se vzorci vedenja in čustvovanja, ki se razvijejo pri otrocih, lahko prenašajo v naslednje generacije in postanejo družinski vzorec. Učinek skrbnega starševstva ali na drugi strani zanemarjanja otrok (v katerikoli družini) je obsežnejši, kot si lahko predstavljate. Samo pomislite, na koliko srečnih ali pa nesrečni družin vplivate v obdobju 100 let, če imate dva otroka, vsak izmed njiju ima (samo) dva potomca in se takšen trend nadaljuje vsaj še 2 generaciji. V obdobju 100 let lahko pripomorete k oblikovanju 30 srečnih družin, ki bodo na svoje otroke prenašali čustveno stabilne vzorce vedenja, zdrave in zadovoljne partnerske zveze, skrbi drug za drugega, ali na drugi strani vplivate na 30 družin, kjer se bodo razvijali nezdravi družinski vzorci, težave v duševnem zdravju, težave z zasvojenostjo, odtujenost v medsebojnih odnosih itd.
 

Posledice ločitve so za otroke lahko zelo težke, ni pa to nujno. Vsak otrok in odrasel se na svoj način spopada s težavami v življenju. Nekateri jih rešimo bolj, drugi manj učinkovito. Je pa omembe vreden podatek, da je tako v Sloveniji kot tudi po svetu v socialnih in vzgojno varstvenih ustanovah več kot tri četrtine otrok iz družin, kjer so starši ločeni. Ta podatek lahko tudi sam potrdim. V stanovanjski skupini, kjer delam z mladostniki s težavami v vedenju in čustvovanju, je v večini družinskih anamnez prisotna ločitev staršev. Primer: »Oče je otroka in mater zapustil že pred mnogo leti, tako da mladostnik/-ca sploh ne ve, kje oče živi in kaj dela. Mati je doma obupana, že nekaj let na 'antidepresivih' in se vdaja alkoholu, ker nima moči, da bi izpeljala svojo vlogo tako, kot se od nje pričakuje. Zaradi takšnega stanja v primarni družini je otrok že dalj časa dodeljen rejniški družini. Ko tudi rejniki ne zmorejo več vzgajati otrok, pridejo le ti v stanovanjsko skupino ali zavod.«

Kako potem takšnemu mladostniku pri petnajstih letih posredovati vrednote, kot so upoštevanje pravil in dogovorov, skrb za sočloveka, pripravljenost priskočiti na pomoč, če nima niti osnovne predstave o sebi, o tem kam pripada, na koga se lahko obrne v težavah? Kako mu osmisliti pomen rednega opravljanja šolskih obveznosti in učenja, skrbi zase in osebno higieno, ko pa je življenje v njihovih očeh eno samo trpljenje in brezciljno tavanje. Zanj so vsi, ki so mu/ji v otroštvu kaj pomenili, že zdavnaj odpovedali »v svoji vlogi« in zato nima več motiva, zakaj sploh se uklanjati družbenim normam, ki imajo v očeh teh mladostnikov tako abstrakten pomen.

To lahko doda svojo težo trditvi, kako zelo pomembno je v času ločitve dobro poskrbeti za otroke. Težko nalogo imamo namreč socialni delavci in pedagogi v institucijah, ko po mnogih letih neuspešne enostarševske vzgoje ali pa neuspešne vzgoje v sestavljenih družinah nadomeščamo mladostnikove starše.
 

Po ameriških in evropskih raziskavah naj bi približno polovica današnjih otrok pred svojim 16 letom doživela ločitev staršev. Ločitev tistih dveh, ki simbolizirata povezovanje, neločljivost, usklajenost, predanost, nahranita lačna usta in se skupaj z otroki smejita. Je torej res tako čudno, da vzporedno s tem pojavom narašča prisotnost prepovedanih drog med mladimi? Da so mladi v šoli tako neposlušni? Da je avtoriteto v odnosu do dandanašnje mladine tako težko vzpostaviti?

Vas zanima še en zanimiv podatek, ki v očeh marsikoga nima nobene povezave z ločitvijo staršev, sam pa menim, da gresta ta dva pojava z roko v roki? Morda se čudite, kako to da je večina domov starejših občanov polno zasedenih in da se ves čas gradijo še novi. 25 letna raziskava posledic ločitve staršev je pokazala, da otroci ločenih staršev zanje v njihovi starosti precej manj in slabše skrbijo kot za starše, ki se niso ločili.

Razlogov za to, da se v primeru ločitve potrudite po svojih najboljših močeh, je torej več kot dovolj. Poskrbeti morate tako zase, da boste čustveno predelali ta stresni dogodek, kot tudi za svoje otroke, ki hrepenijo po vas, očetu in materi. Vsaka vzgoja se začne z dobrim zgledom. Tako da le pogumno in pokončno na novo življenjsko pot. Nekdo vas ves čas opazuje. Mi se bomo potrudili, da vam na tej poti čim bolj pomagamo in vas pri vaših odločitvah tudi podpremo.

V prilogi si lahko kot naše darilo BREZPLAČNO preberete izpiske iz knjige, ki povzema 25 letno ameriško raziskavo o dolgoročnih posledicah ločitve staršev na otroke. Knjiga nosi naslov 'The unexpected legacy of divorce'.

Zavedati se moramo, da je vsaka raziskava nekoliko prilagojena ciljem, katere želi raziskovalec doseči. Tako moramo vse ugotovitve sprejeti z nekoliko kritičnim pogledom. Vseeno pa raziskava osvetli kar nekaj problemov, s katerimi se lahko soočajo otroci ločenih staršev in tudi njihovi starši.

V kolikor vas vsebina – izpiski iz knjige pritegnejo in bi si želeli prebrati celotno knjigo, si iz knjižnih polic svetovalnice lahko tudi izposodite knjigo »The unexpected legacy of divorce«, avtorice Judith Wallerstein.

Za ogled izpiskov knjige »Nepričakovane posledice ločitve« kliknite TUKAJ – Izpiski knjige The unexpected legacy of divorce.
 
Bodite obveščeni z e-novicami
Tekoče novosti, napovedi dogodkov, ...



Da bi vam olajšali uporabo naše spletne strani, uporabljamo piškotke (cookies). Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.
  
OK
Več